Delfini (znanstveno ime Delphinidae) živijo v vseh morjih sveta. Poznamo 34 vrst, vendar si strokovnjaki glede sistematike še niso povsem enotni. Spadajo v podred zobatih kitov (Odontoceti) in s tem v red kitov (Cetacea).
Njihova telesa so popolnoma prilagojena življenju v vodi. Telo je hidrodinamične oblike, tako da lažje drsi skozi vodo. Dlake nimajo, saj bi jih le-ta ovirala pri plavanju, zato jih pred mrazom varuje nekaj centimetrov debela plast podkožne tolšče ali maščevja.
Orientirajo in sporazumevajo se z zvočnimi signali.
V ustih imajo 50 – 120 ostrih zob, s katerimi zgrabijo spolzek plen, kot so ribe in mehkužci. Delfini hrane ne žvečijo, temveč jo pogoltnejo.
Pri delfinih dihanje ni avtomatično kot pri nas. Žival mora načrtovati vsak posamezni vdih. Zato tudi delfini nikoli zares ne spijo. Vsaj tako kot mi ne. Spijo samo s polovico možganov. Velike pliskavke, pa tudi drugi kiti, nikoli ne spijo tako kot ljudje. Ko delfin spi, počiva samo ena polovica možganov, druga pa nadzoruje okolico, skrbi da žival plava in pazi na morebitne nevarnosti. Vsake 4 ure se polovici zamenjata. Ena hemisfera (polovica možganov) je vedno budna. Tako delfin dejansko celo življenje plava.
Skoki iz vode in igranje delfinov
Skoki pri delfinih se delijo na skoke iz praktičnih razlogov in skoke narejene v igri.
[uredi] Skoki iz praktičnih razlogov
Nizki vodoravni skok
Pri nizkem vodoravnem skoku delfini skočijo 30 do 50 cm visoko in nato pristanejo v vodi. Ta način je predvsem značilen za delfina vrste pliskavka. Ta način skakanja uporabljajo za lov.
Skok in padec kot hlod
Pri takem skoku se delfin iz vode požene poševno in nazaj vanjo pade z bočno stranjo telesa. po navadi pri takem skoku ostane repna plavut pod vodo.
Skok sveča
Delfin skoči iz vode z gobčkom obrnjenim nazgor, nazaj v vodo pa pade v nespremenjenem položaju. S takim skokom se delfinu v prebavilih hrana ugodno namesti.
Skoki v igri
Razlikujejo se po dolžini in izvedbi.
Enostavni vodoravni skok
Ko skačejo na ta način plavajo pri največji možni hitrosti. Skočijo tudi do tri metre visoko. Običajno skačejo te skoke ko hočejo delfini narediti vtis na druge (naprimer ko se srečata dve jati). Če plavajo v koloni lahko na tak način preskoči enega ali dva pred seboj.
Kompleksni obrart
To so različni obrati narejeni delno v vodi in delno na zraku, hoja z repom po vodi ter držanje glave nad vodo.
Zasledovanje
To je neki način prijateljskega načina lova med delfini. Pri tem veliko skačeta iz vode, pogosteje preganjanec, redkeje lovilec. Med igro tudi komunicirajo.
Čelni napad
Pri tem napadu v igri delfina plavata drug proti drugemu, ko se približata se zadnji trenutek obrneta, ali pa sočasno skočita iz vode. večkarat se obideta, a včasih vseeno skočita na način sveča, le da ga tukaj uporabita v igri. Redko se skok konča z trčenjem.Pravtako je najpogostejši.
Prosti slog
Največkrat uporabljajo prosti slog pri plavanju za čolnom. Nekateri jahajo valove, drugi pa počno neumnosti v vodi. Pogosto se zaradi ljudi, ki so seveda srečni zaradi delfinov, razigrajo in začno delati najrazličnejše akrobacije.
Jezdenje na valovih
Jezdijo tiste valove, ki se oblikujejo naravno, ob grebenih ali ob obali. Najprej najedejo val in se postavijo tako, da je repna plavut tam kjer je največji pritisk.
Obstajajo tudi druge oblike igre, kot je igranje za algami in meduzami, igranje z zračnimi mehurčki...
Delifni in človek
V zahodnem svetu so pogoste terapije invalidnih ljudi z delfini. Slednji imajo dokazan pozitiven učinek na človeka.
Znanih je na stotine primerov, ko so delfini rešili človeka pred utopitvijo ali pred morskimi psi.[1] Razlog, zakaj delfini kolektivno zavarujejo človek pred napadom morskega psa ni znan. Najpogosteje delfini tvorijo živi obroč okrog ogroženega plavalca in morskemu psu onemogočijo napad na človeka. S posredovanjem in ubranitvijo plavalcev, so delfini v zadnjih letih rešili življenja več desetih ljudi.
